Kaskadni model je sestavljen iz 6 faz razvojnega procesa, ki se med seboj ne prekrivajo. Verifikacija in validacija predstavljata zaključek posamezne faze in hkrati vhodno točko naslednje faze.

Model se dobro obnese pri projektih, kjer so programske zahteve zelo stabilne in dobro znane že na začetku projekta. Koncept zmanjšuje količino odvečnega planiranja, saj je kompleten projektni plan narejen že ob začetku življenjskega cikla. Ker so faze med seboj ostro ločene, lahko v različnih fazah projekta sodelujejo različni posamezniki. Pogoj za prehod ene faze v drugo je dobro dokumentirana in zaključena prejšnja faza.
Waterfall model torej temelji na dobro znanih zahtevah, definiranih že ob začetku projekta. Pri večini projektov razvoja programskih rešitev je poznavanje zahtev v zgodnji fazi projekta žal majhno. Veliko zahtev se ugotovi v fazi načrtovanja in celo v fazi kodiranja. Pri takšnih projektih se kaskadni model težko obnese, saj so kršene njegove temeljne predpostavke.