Računalništvo v oblaku (angl. cloud computing) podjetjem in posameznikom nudi prilagodljivo alternativo nakupu aplikacij, storitev in infrastrukture. Namesto da jih poganjajo na krajevnem računalniku, njihovo uporabo najamejo na strežnikih, ki sestavljajo računalniški oblak.
Tovrstna rešitev poleg velike fleksibilnosti prinaša tudi potencialno nižje stroške poslovanja, saj uporabnikom omogoča, da plačajo le za dejansko porabljene kapacitete obdelave in shranjevanja podatkov.
V smislu fleksibilnosti storitev je najpomembneje, da uporabnik lahko najame storitve glede na trenutne potrebe, ki so lahko tudi povsem nepričakovane. Ko kapacitet ne potrebuje več, jih lahko preprosto sprosti. Ker vse to poteka dinamično, pri spremembi kapacitet strežnika ni potrebno ponovno zaganjati.
Računalništvo v oblaku zato predstavlja priložnost za mala in novonastala podjetja, saj ta v večini primerov nimajo lastne računalniške infrastrukture potrebne za poslovanje, njena vzpostavitev pa lahko predstavlja (pre)velike stroške. Tudi razmere v gospodarstvu so v zadnjem letu in pol imele določen vpliv na to, da podjetja računalništvu v oblaku namenjajo vse več pozornosti. V trenutnih razmerah je potrebno paziti na izdatke, zato je težko spregledati rešitev, ki lahko prinese cenejši in fleksibilnejši dostop do računalniških storitev.
Ker se storitve ne poganjajo na krajevnih računalnikih, tudi ni potreb po zelo zmogljivi strojni opremi. Poganjati je potrebno le uporabniški vmesnik oblaka, ki je lahko kar spletni brskalnik ali pa deluje na podoben način. Med najbolj poznane in splošno uporabljene brezplačne storitve računalništva v oblaku sodijo družabna omrežja npr. Facebook in Twitter, spletne e-poštne storitve, denimo Gmail in Hotmail, spletna mesta za deljenje slik (Flickr) in videov (YouTube, Netflix), spletne pisarne kot sta Google Docs in MS Office Web Apps, spletne konference npr. MS Office Live Meeting, spletne dražbe, recimo eBay itn.
Vrste računalniških oblakov
Računalništvo v oblaku lahko v grobem razdelimo na tri plasti. Najosnovnejša oblika je infrastruktura kot storitev (Infrastructure as a Service – IaaS), ki nam omogoča uporabo virtualiziranih virov kot so procesorski čas, pomnilnik in diskovni prostor. Operacijski sistem, aplikacije in strežnike sicer na daljavo uporabljamo tako kot bi jih imeli doma ali v podjetju, vendar lahko zakupljene kapacitete spreminjamo glede na naše potrebe, pa tudi z vzdrževanjem strojne opreme ni skrbi.
Nivo platforma kot storitev (Platform as a Service – PaaS) posreduje določeno platformo, ki navadno temelji na infrastrukturi oblaka in omogoča delovanje programske opreme. Uporabnik lahko na tej osnovi razvija svoje aplikacije in tako uporablja svoje rešitve. Uporaba tovrstne storitve omogoča razvoj aplikacij brez potrebe po nakupu in vzdrževanju lastne strojne in programske infrastrukture. Platformo kot storitev ponujajo tudi nekatera sicer zelo znana podjetja kot sta giganta Google (App Engine) in Microsoft (Azure Services Platform)
Pri uporabi programske opreme kot storitve (Software as a Service – SaaS) aplikacij ni potrebno namestiti ali pognati na krajevnem računalniku, prav tako pa se nam ni potrebno ubadati z vzdrževanjem in nadgrajevanjem aplikacij. Razvoj lastnih aplikacij v tem primeru ni možen, saj gre za dostop do že razvitih aplikacij prek enostavnega spletnega vmesnika. Med največje prednosti tega pristopa spada zaračunavanje glede na uporabo aplikacij (pay-per-use). Poleg tega aplikacije v računalniškem oblaku prinašajo nove načine delovanja, kar se kaže tudi v bistveno večji stopnji medsebojne integracije v primerjavi s klasičnimi aplikacijami.
